Decembra leta 1971 je prvič stopila na afriška tla. V petdesetih letih je na črni celini videla veliko gorja: od lačnih in zanemarjenih otrok, bolnih in invalidnih mam in očetov, z najbolj revnimi je bila sredi vojn in med enim najbolj strašljivih genocidov v človeški zgodovini. Kamorkoli je prišla, je pustila neizbrisno sled: z njo so rasle prve skupnosti sester usmiljenk, z njeno pomočjo so se gradile šole, zdravstveni domovi in bolnišnice, z njenim znanjem so se postavljali vodnjaki po revnih vaseh … V sodelovanju s Slovensko karitas je začela s projektom Z delom do dostojnega življenja, v Burundiju, Ruandi in Srednjeafriški republiki pa je bila skoraj vedno v skupini sester, ko so ustanavljale nov misijon. Kot pravijo v šali njeni prijatelji, bi srčno misijonarko lahko imenovali tudi Bogdana Prva.

S. Bogdana, kakšen čas živite v tem adventu?

Dežuje, slišite? (pogovarjava se prek video povezave). V deževni dobi smo. Od pomladi sem spe...