Ptice, ki se pojavijo množično, vedno vzbujajo pozornost, pa naj bodo to lastovke, ki se konec poletja zbirajo v glasne jate, škorci, ki jeseni jemljejo dih, ko se družno vrtinčijo v zraku, ali bele štorklje, ko nas jeseni zapuščajo v jatah. Takšno kopičenje na enem mestu lahko nepoznavalcu vzbudi zmotno mnenje o resnični številčnosti določene vrste, saj v gnezditvenem času te ptice še zdaleč ne živijo v jatah, temveč razpršeno v parih.

To zimo smo bili v Sloveniji zopet priča spektakularnemu številu pinož (Fringilla montifringilla) ali severnih ščinkavcev, kot jih tudi imenujemo. So namreč bližnje sorodnice ščinkavca, s katerim si tudi delijo nekatere lastnosti, samice obeh vrst pa lahko na prvi pogled kaj hitro zamenjamo, ker so si zelo podobne. Pinoža je pri nas severna gostja. Iz ledene tundre, kjer gnezdijo, se pred zimo pomaknejo v prijaznejšo srednjo in južno Evropo, kjer so zimske temperature znosnejše. Pozimi sta njihova glavna hrana bukov žir in smrekovo...