V družini Martinčič z Izlak pravijo, da so hvaležni za mnoge blagoslove v življenju. Martina in Sebastijan, ki letos praznujeta 15. obletnico poroke, se otroke Beti, Ivo, Janeza in Tomaža trudita vzgojiti v samostojnosti in odnosu z Bogom v vsakem trenutku dneva. Pogovarjali smo se o njuni zgodbi, župnijski pastorali in veri v vsakodnevni družinski dinamiki.

Kako se je začela vajina pot?

Sebastijan: Oba sva iz iste dekanije. Leta 1996, ob pripravah na prvi papežev obisk v Sloveniji, smo se začeli srečevati v okviru dekanijskih skupin in takrat so se najine oči prvič srečale. Naslednje leto sva se srečala prek gibanja Pot – stržiški dnevi duhovnosti. Začela so se pisma … Za »uradni« začetek pa štejeva novoletno srečanje na Dunaju. Leta 2006 sva se poročila.

Kako sta se odločila, da bo mama doma?

Martina: Vedno sem si želela, da bi družina imela prednost pred službo. Ko sva se poročila, še nisem doštudirala. Kma...