Kako je prišlo do ideje za film?

Najprej sem hotela predstaviti predvsem znamenito roško žago, ki je že pred prvo svetovno vojno delovala v Kočevskem rogu in je veljala za enega največjih lesnopredelovalnih obratov na Kočev­skem. Nazadnje pa so me pritegnile tudi druge skrivnosti gozda in sprejela sem izziv, da ustvarimo poseben film. Ampak kako? S potovanjem posebne vrste … Šla sem do Antona Prelesnika, gozdarja, in mu predstavila, kaj in kako želim narediti, on pa je rekel: »Veste kaj, greva najprej v gozd.« Usedla sva se v avto in šla. Prehodila in pregledala sva nekatere njemu ljube predele, vmes naju je ujel dež in sneg … Meni je kočevski gozd vedno deloval temačno, tragično, skrivnostno. Nasprotno pa se Anton Prelesnik v njem počuti domače in marsikdaj v njem tudi prespi. Ne samo, da je zelo izobražen in velik poznavalec gozda, ampak vse življenje živi z gozdom in ga razume. In mu ni vseeno. Ko sva si ogledovala zanimivosti, je izpostavljal estetiko...