Kot murskosoboški škof, ki si upa povedati malo več, ste pogosto tarča različnih napadov in diskreditacij tudi v zvezi s takšnimi in drugačnimi aferami na področju življenja škofije. Kako to vpliva na vaše delo?

Sem se že navadil. Ne morem ničesar več izgubiti. Mediji so me že tako oblatili, da mi ni treba več skrbeti za soliden in prijeten imidž ali podobo. Ne skrbi me več, kaj si bodo ljudje mislili o meni. Glede tega sem povsem prost. V tem se počutim osvobojenega. Že lep čas ljudje iz Pomurja in turisti od drugod iščejo po Bogojini škofov vikend, pa ga ne morejo najti, ker ga seveda ni. Razočaranja nad neuspelim iskanjem je veliko. Salezijanska vzgoja mi pač ni vcepila želje in volje, da bi se trudil pridobivati nepremičnine. Eno pa me vseeno močno skrbi: ali sem pošten ali nisem. Tukaj sem za ceno svoje srečne večnosti odgovoren Bogu, svojemu očetu in mami, ki sta me zavezala k dolžnosti do poštenosti. Tudi jaz delam veliko napak, ker sem samo slaboten in tudi greše...