Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Molivci me držijo pokonci, kot bi me nosili na oblaku

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 07. 02. 2023 / 18:54
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.02.2023 / 09:12
Molivci me držijo pokonci, kot bi me nosili na oblaku
Tea Kunstelj. FOTO: Osebni arhiv

Molivci me držijo pokonci, kot bi me nosili na oblaku

Tea Kunstelj, rakava bolnica, pobudnica skupne molitve in maše za bolnike z rakom.

Zadnjih sedem let sem živela v Rimu in v sklopu delovanja med soprogami diplomatov sem tako rekoč naključno pol leta pred odhodom domov obiskala cerkev Marije Tolažnice blizu rimskega foruma. V tej cerkvi je eden od stranskih oltarjev posvečen sv. Leopoldu Mandiću. Cerkev in sv. Leopold Mandić sta se me posebej dotaknila tudi zato, ker je svetnika leta 2020 Vatikan razglasil za zavetnika onkoloških bolnikov, po drugi strani pa je zaradi raka umrla moja mami. Po tem obisku sem še večkrat obiskala cerkev s prijatelji, ki so obiskovali Rim. Med zadnjim obiskom te cerkve, pred vrnitvijo v Slovenijo, sem sama pri sebi razmišljala, da ne poznam nikogar, ki se v tem trenutku bori s to zahrbtno boleznijo in za katerega bi prižgala svečko in prosila za tolažbo ter ozdravljenje. Sploh se nisem zavedala, da se je bolezen že močno razvijala v meni, bolečin, ki sem jih v tistem času že imela, pa še zdaleč nisem pripisovala raku.

Maše za rakave bolnike in njihove svojce, ki so že takrat...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh