14. decembra je obletnica smrti slovenskega politika in duhovnika Antona Korošca, ki se je rodil pred poldrugim stoletjem. Z njegovim imenom sem se prvič srečal v enem od pregledov slovenske zgodovine iz sedemdesetih let. Od tam mi je ostala v spominu opredelitev, da je bil notranji minister predvojne Jugoslavije in se je menda zlasti odlikoval pri preganjanju komunistov. Čez nekaj let sem ga začel spoštovati kot enega najbolj sposobnih slovenskih politikov sploh. Poučil sem se, da je nespregledljivo zaznamoval dvajseta in trideseta leta prejšnjega stoletja. Kot mlad katoliški petelinček sem ravno to obdobje štel za zlato v naši preteklosti. Morda sem kdaj že omenil, kako sem s solzami v očeh poslušal šmarnično branje o prihodu ljubljanskega škofa Jegliča na Brezje v tistih časih.

Spet je moralo preteči precej let in se nabrati kar nekaj izkušenj, da se je moje dojemanje spremenilo. Kot zgodovinar sem podvomil, ali kaj takega kot »zlata doba« v človeški zgodovini sploh obs...