Na poti se bo srečal z vprašanjem preživetja zaradi lakote, žeje, vročine in nevarnosti, ki prežijo nanj. Ubadal se bo s svojo preteklostjo, z nerazrešenimi odnosi, življenjskimi odločitvami, napakami in uspehi, s smislom in nesmislom vsega ...

Dokler ne bo prišel do kritične točke, ko mu bo jasno, da gre lahko naprej samo, če se bo oklenil nečesa trdnega. Toda tudi to ne bo dovolj. Romar bo lahko nadaljeval pot šele, ko bo v svojem srcu ponovno dal prostor Življenju, ko bo Gospoda sprejel za najpomembnejšega sopotnika svojega življenja.

Generacija človeštva, ki trenutno hodi po naši Zemlji, je zaznamovana s teminami in ranami tega časa. Papež jih budno spremlja in se ne boji opozarjati nanje: vojne, nasilje in diskriminacija, padec rodnosti, vse več revnih, pomanjkanje dela, divji ritem življenja, individualizem, nepotrpežljivost ... Sami krvavi žulji človeštva.

Z materinsko skrbjo Cerkev vsakih 25 let pogleda v oči temu utrujenemu romarju in mu p...