Ženski samostalnik za naglico (gr. spoudḗ) se poleg za hitrost, spodbujanje in resnost, uporablja tudi za navdušenje, marljivost, vnetost in gorečnost. Vsekakor ima samostalnik spoudḗ, ki izhaja iz glagola speúdō popolnoma drug pomen od naglice, ki jo danes večinoma poznamo kot negativno in brezglavo beganje. Če je hči Herodiade urno (gr. speúdō) vstopila h kralju in prosila za umor Janeza Krstnika (Mr 6,25), gre pri Mariji za hitro premikanje (gr. speúdō), ki kaže na njeno gorečnost in vnetost, ko dela vse, da bi čimprej prišla do Elizabete. Za vernike tako glagol speúdō označuje takojšnjo poslušnost temu, kar Gospod razodene kot prvenstveno (Rim 12,11; 2 Kor 8,7.16). Ko namreč prepoznamo tisti Božji boljši, ki je nad našim dobrim, smo poklicani na to odgovoriti z vso resnostjo in zavzeto hitrostjo (Heb 6,11; 2 Pt 1,5), prepričani, da Gospod vidi dlje in ve bolje od nas.