Nadškof Stanislav Hočevar: Nebesa bomo morali živeti skupaj
Nadškof Stanislav Hočevar: Nebesa bomo morali živeti skupaj
Ko ga je papež Janez Pavel II. v svetem letu 2000 imenoval za beograjskega nadškofa, je kot tretji Slovenec zapovrstjo (po Alojziju Turku in Francu Perku) prevzel vodenje po površini ene največjih škofij na svetu, s petnajst tisoč katoličani pa bi jo lahko šteli med večje slovenske župnije. »Sredi pravoslavnega sveta pričevati o odprtosti Katoliške cerkve za edinost,« si je postavil kot prvenstveno nalogo; za zbliževanje kristjanov vzhodnega in zahodnega duha si je na čelu škofije prizadeval polnih 22 let. Pred dobrima dvema letoma, pri svojih 75 letih, je, kot veleva kanonsko pravo, papežu ponudil odstop, in po dveh letih, novembra lani, dobil naslednika. Po dolgem času je, kot pravi, »božič praznoval brez velikih zunanjih obveznosti« v domovini – najprej s sobrati salezijanci in nato še s pravoslavnimi brati v pravoslavni cerkvi v Ljubljani.
Gospod nadškof, kako se je Srbija spremenila v dveh desetletjih?
Kako se je spremenila Srbija, naj bo politično, družbe...