Tudi za praznik ni veliko drugače, saj pečenko radi naredimo po svoje, vsaj začinimo jo drugače, za kar je navadno zadolžen starejši sin, za pripravo sladice se poteguje hči, ki jo veseli, če se pozabava z videzom, pri prilogah in solati se poigram z mlajšima. Juha je navadno prej zelenjavna kot goveja, to je ostanek iz časov, ko sem se trudila, da bi otroci jedli več zelenjave.

V zadnjem času se več posvečamo tudi zakuham in odkrili smo, da so nam res okusni domači rezanci. Ta pravi, rezani, ki ne gredo le v bistro mesno juho, ampak tudi v paradižnikovo iz domačih paradižnikov, ki sem si jih shranila v kozarce, pa v nežno zelenjavno juho iz zelja in kock bučk, včasih v kakšno ribjo juho. Rezance naredimo na kak deževen dan, jih posušimo na veliki deski, ki jo imam še od svoje none, nato shranimo v vrečko, da so vedno na voljo, ko jih potrebujemo.