Trinajst dijakov iz omenjene generacije se je zbralo v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani, kjer so jih prijazno sprejeli, jim razkazali prostore, prikazali zgodovino zavoda, njegov direktor Anton Česen pa je zanje in za njihove pokojne sošolce daroval mašo. Izmed njih so v poznejšem izobraževanju med drugim izšli zdravniki, kemiki, fiziki, prevajalci, filozofi in duhovniki.

Klasična gimnazija je šla oblasti zelo v nos

Šolanje so začeli leta 1945, se spominja eden od organizatorjev srečanja in upokojeni ortoped France Vrevc: »Najbolj nas je zaznamoval stalen konflikt s takratno novo oblastjo. Vzrok je bil predvsem v tem, da smo večinoma izhajali iz družin, ki se niso strinjale z novim režimom. To se je dobro pokazalo v primeru prijav k verouku, ki je bil takrat še del učnega šolskega programa. Samo dva se nista prijavila k verouku. Eden je bil vnuk pisatelja Ivana Tavčarja, drugi pa poznejši politik, visoki partijski funkcionar Božidar Debenj...