Kakorkoli, prišel je. Najbrž je želel izvedeti kaj več o skrivnostnem Učitelju, ki ga je privlačil. In vendar pogovora ne začne z vprašanjem, temveč s trditvijo: »Mi vemo, kdo si.« Največja skušnjava farizejev je prav v tem, da mislijo, kako že vse vedo. Takim je oznanilo evangelija teže dostopno, tudi danes. V nadaljevanju pogovora se razkrije, kako zelo Nikodem misli po človeško, medtem ko ga Kristus uvaja v skrivnost življenja po Duhu, ki veje, kjer hoče, in se razodeva po učinkih, ki je viden tudi v Nikodemu, saj ga srečamo pod križem, kamor prinese okrog sto funtov zmesi mire in aloje ter skupaj z Jožefom iz Arimateje Jezusovo telo povije in položi v grob (Jn 19,39-40). Uči nas, da je za iskreno ljubezen vedno čas; tudi ponoči in tudi potem, ko se človeško zdi »prepozno«.