Skupnost je temeljna že za človekovo golo preživetje. Kaj šele za življenje v polnosti! Enako velja za našo rast, odnos z Bogom in svetost. Občestvo Cerkve kot družina za posameznika skrbi in ga spremlja na življenjski poti, polni izzivov, ki jih lahko mnogokrat premagamo le skupaj. Tako se tudi Božji Sin rojeva v skupnost in svoje življenje posveti odnosom.

Graditev skupnosti se začne v Betlehemu

Jezusova združevalnost se je zarisala že ob njegovem rojstvu. Na kraj dogajanja so namreč kmalu prihiteli pastirji ... V družbi angelov so – čeprav drug drugemu neznanci – vsi skupaj slavili Boga. Povezal jih je prav on. Idrijski župnik Marko Rijavec razmišlja: »Bog v naš svet in naše življenje prihaja kot tujec, kot neznanec in taki smo ljudje drug drugemu vsak dan. Sprejeti človeka, želeti ga spoznati in vzljubiti zame predstavlja vsakodnevni božič.« S. Ano Šuštar, frančiškanko Marijino misijonarko, nagovarja Jezusova »pooseblj...