Vedno znova me spremlja občutek, da se premalo zavedamo moči in vpliva jezikovne krajine, tj. različnih napisov in oznak na javnih mestih, kot so napisi na trgovinah, plakati, smerokazi, vozni redi, table z imeni krajev. Jezikovna krajina odseva jezikovno podobo območja in kaže na odnose med prisotnimi jeziki: vidimo lahko, kateri jeziki se uporabljajo na nekem območju, iz vrstnega reda napisov v različnih jezikih, velikosti in poudarjenosti črk ipd. pa celo sklepamo, kakšna so razmerja med njimi. Problematika je posebej zanimiva in občutljiva na jezikovno mešanih območjih, kjer tradicionalno sobivajo različne jezikovne skupnosti.

Nedavno sem v Primorskem dnevniku brala prispevek o ponesrečenem oglaševanju koncerta Alpskega kvinteta na Trbižu – plakati so bili (kot že ničkolikokrat prej) zgolj v italijanskem in nemškem jeziku. Prispevek me je pozitivno presenetil in sem si rekla: »Fino, slovenska skupnost v Italiji se vendarle zaveda svojih pravic. Trst in Gorica tokrat ni...