Kaj pa skupna molitev za dež?

Ko v tem času pri bogoslužju poslušamo odlomke iz knjige preroka Jeremija, sem za meditacijo prebrala 14. poglavje Jeremijeve knjige. Govori o stanju suše, ko Juda žaluje … mesta hirajo … ljudje medlijo, ko je v Jeruzalemu vpitje … služinčad hodi po vodo … ko v mlakah ni vode in se služabniki vračajo s praznimi posodami … osramočeni in razočarani, ker ni dežja v deželo … celo košuta pusti mladiča, ker ni trave … Ljudje si osramočeni zakrivajo glavo, ker se spominjajo svojih grehov, ko so zapustili Gospoda. A sedaj se obrnejo nanj s kesanjem, s prošnjo in zaupanjem vanj kot edinega Rešitelja iz stiske. Sprašujejo se: »Ali daje plohe sámo nebo? Mar nisi Ti tisti, Gospod, naš Bog?«

Kaj pa mi danes? Stiske ne doživimo vsi, dokler nam voda teče v naših sobah po vodovodu. Pa vendar se včasih zgodi, da je kje zmanjka ali pa je suša v naravi in posledično ogenj. Šele to nas zbudi in prestraši, da nimamo dovolj vode. Nikakor pa nam ne presk...