Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

p. Vladimir Kos (1924–2022)

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 21. 07. 2022 / 23:32
Oznake: Duhovnik, Kultura
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 21.07.2022 / 23:41
p. Vladimir Kos (1924–2022)
p. Vladimir Kos. FOTO: Tatjana Splichal

p. Vladimir Kos (1924–2022)

V 99. letu starosti se je v ponedeljek, 18. julija, zjutraj (po evropskem času) v večnost poslovil duhovnik, jezuit p. Vladimir Kos. Umrl je na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar – deloval je kot profesor na tokijski univerzi Sophia, ob popoldnevih pa misijonaril med revnimi »cunjarji«.

Bil je filozof, teolog in pesnik, izdal je prek trideset pesniških zbirk. Ko je leta 2014, ob svoji devetdesetletnici, za svoji zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi prejel nagrado Prešernovega sklada, so v utemeljitvi zapisali, da gre za našega »največjega pesnika emigracije«.

Rojen je bil v Murski Soboti 2. junija 1924. Odraščal je v Mariboru, med vojno je okupator družino izselil v Srbijo, Vladimir pa se je umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Junija 1942 so ga italijanski okupatorji odvedli v internacijo v taborišče Gonars, od koder se je vrnil šele v maju 1943. Po maturi je vstopil v bogoslovje. Maja 1944 se je pridružil domobrancem, ob koncu vojne pa z reko beguncev odšel na Koroško, od tam pa v Rim, kjer je nadaljeval študij teologije. Leta 1950 je doktoriral iz filozofije na papeški univerzi Gregoriana in bil posvečen v duhovnika, čez tri leta pa vstopil v Družbo Jezusovo in se odločil za misijonsko...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh