»Kakor se morajo zgoditi spremembe v meni, tako se morajo zgoditi tudi v celotni Cerkvi. V Cerkvi, ki jo imam rada,« je zapisala Milena Pačnik. Na videz preprosta misel zaobjema bistvo sinodalnega dogajanja. Za nekatere kristjane je sinodalno dogajanje novost, za druge je običajen način osebnega in občestvenega življenja.

Sinoda, ki je v svojem bistvu svojevrsten premislek o osebnem in skupnostnem določanju in uresničevanju smisla, se dogaja v zelo zahtevnem zgodovinskem času, zaznamovanem s spopadi na vseh ravneh bivanja in dojemanja. Izjemna intenzivnost je ravno na področju izključujočih dvojic: resnica – laž, ljubezen – sovraštvo, dobrota – sebičnost, individualizem – skupnost … V pretanjeni navidezni predstavnosti so te dvojice lahko povsem obrnjene na glavo in laž kaj hitro postane za večino sprejemljiva navidezna resničnost. Zato je misel, da je pot sinode pot prisluškovanja Svetemu Duhu, še kako na mestu. Sveti Duh kot oživljajoča sila, tako ga opisujejo krščanski...