To nedeljo izbiramo novega predsednika države, kmalu pa nas čaka še odločitev na lokalnih volitvah. Skupaj s tremi referendumi 27. novembra se tako nadaljuje »supervolilno leto«, ki so ga aprila odprle državnozborske volitve. Pri slednjih, pa tudi v prvem krogu predsedniških volitev smo doživeli višjo volilno udeležbo v primerjavi s prejšnjimi leti. To sicer še ne pomeni nujno, da se bo padajoči trend pre-
obrnil, a gre za pozitivno znamenje v izvajanju aktivne volilne pravice (pravica voliti). Drugače je s pasivno volilno pravico (pravica biti izvoljen): po podatkih državne volilne komisije je v primerjavi z letom 2018 število kandidatov za župana letos za 23 % nižje, za občinske svetnike pa za 16 %. Politična soudeležba je povezana s podobo, ki jo imajo državljani o politiki in politikih. Pogosto se konča s sklepom, da je politika »umazana« in da so politiki »vsi isti«. Toda kot je dejal že Pij XI. in kot večkrat ponavlja papež Frančišek: »Politika je (lahko) najvišja oblika...