Karmen Jenič je zaposlena na osnovni šoli v Šmihelu, kjer, kot pravi, ji »ni nikoli dolgčas in kjer minute tečejo vsaj tako hitro kot Bolt«. Pred kratkim je izšel njen roman Rabi Rabuni ali zgodba o Bogu, ki je hodil v osnovno šolo, pred nekaj leti pa še mladinski roman Orientiraj se po soncu. Knjige raje bere, kot jih piše. Pravi, da ne bere ravno zelo zahtevne literature, še teže pa posega po preveč lahkotni. Zaradi poučevanja slovenščine veliko bere tudi mladinske romane in opazuje, kako poskušajo pisatelji nagovoriti mlade.

Kako vaši sodelavci in učenci gledajo na svojo kolegico/učiteljico – pisateljico? Jih skrbi, da se bodo prepoznali v kakšnem opisu?

Zaenkrat ni še nihče razburjeno pridrvel za mano, da se je kje prepoznal. Za svoje učence sem v prvi vrsti učiteljica, za zaposlene na naši šoli pa sodelavka. To je tudi edini pogled name, ki si ga od ljudi, ki me obkrožajo na naši šoli, želim. Včasih mi kdo od učencev pove mojo knjigo za bral...