Samostalnik »priseljenec« (hebr. gēr, gr. prosēlýtos) skupaj z glagolom »prebivati kot tujec« (hebr. gûr/yāšaḇ; gr. prosēlyeýō/paroikéō: 4 Mz 35,15) označuje »tujca«, ki migrira zaradi vojnih razmer (2 Sam 4,3) in lakote (Rut 1,1), a lahko v tuji deželi pridobi status (1 Mz 41,39-40), bolj pogosto pa zapade v suženjstvo (1 Mz 15,13). Bog, ki je Gospod nad gospodi in mu je mar za vsakega človeka, ima družbeno ogrožene skupine kot sirote, vdove in tujce posebej v obziru in to postavlja za merilo delovanja svojemu ljudstvu, ki je izkusilo težo tujčevanja (5 Mz 10,17-19). Ta izkušnja naj bi zbudila empatijo (3 Mz 19,10), obvarovala pred izkoriščanjem tujca (2 Mz 22,20) ter postavila družbeno pravične razmere (Zah 7,9-10) tako pri sojenju (5 Mz 1,1), počitku (5 Mz 5,14) in bogoslužju (4 Mz 9,14; 15,14). Gospod obljublja blagoslov deželi ravno na podlagi sprejemanja prišlekov tujega rodu (hebr. cār; gr. allogenēs: Iz 61,5) in obsoja nepravičnost (Mal 3,5). Tujec je v pol...