Spoštovana gospa Ivanka! Poleg spremembe bogoslužnega jezika je bila po 2. cerkvenem zboru najbolj opazna sprememba v bogoslužju prav uvedba obreda sprave in miru in edinosti oziroma povabilo, naj si verniki med seboj izrazijo ljubezen, preden pri obhajilu postanejo deležni enega kruha. Glede obreda sprave in miru so po navodilih odločale škofovske konference, ki naj bi upoštevale značaj in običaje posameznih narodov in njihovih kultur. Vemo, da bi bilo na primer podajanje rok za nekatere narode neprimerno.

Nikoli pa ni bil ta obred obvezen. Navodilo iz misala pravi: »Če je primerno, lahko diakon ali mašnik doda: Izrazimo si spoštovanje in ljubezen z znamenjem miru in sprave.«

Nekateri so menili, da pozdrav miru tik pred obhajilom, še posebej, če se opravlja na manj primeren način, lahko moti zbranost. Zato so na primer leta 2005 na škofovski sinodi, ki je bila posvečena evharistiji, predlagali, da bi ta obred prestavili v prvi del maše pred prinašanje darov, kot...