Prevladujejo gozdne vrste, kot so vse vrste sinic in brglez, veliki in srednji detel, že nekajkrat pa sta obiskali loj tudi pivki, samec in samica. To govori, da gre za ustaljen območni par, ki ga bom lahko opazoval na krmišču vse do pomladi in kasneje v sadovnjaku, ko bosta ptici gnezdili ali se ukvarjali z že izpeljanimi mladiči. Šoje so že pregovorno navajene na koruzo, ki jim jo v storžih nastavljam na drugem položaju na robu gozda, kamor sega pogled iz kuhinjskega okna. Kmalu se jim bodo pridružile tudi veverice, kajti jedilnik na tej pogrnjeni mizi ponuja tudi orehe, arašide, lešnike, pravi kostanj in želod. Krmilno deblo z lojem je na voljo na dveh mestih, fotografska oprema pa že čaka na zimsko dogajanje.

Seveda pa se vsi ne ukvarjate z zimskimi pticami, kot se jaz, in zakaj naj bi se? Namen mojega dela je ptice privabiti in jih proučevati vse leto, kar se kaže v mojem pisanju in objavljanju naravoslovnih tem na družabnem omrežju, predavanjih in radijskih in TV-odd...