»Kot bi bilo včeraj, sem zagledal pred seboj živahnega, drobnega in šepastega redovnika in zaslišal, kako mi v svojem dalmatinskem narečju in v lahkotnem, skoraj šaljivem tonu govori o na videz neznatnih stvareh, ki pa so bile resne, tako strašno resne, da je ubogi mož dal zanje svoje življenje.« Tako je med drugim v argentinskem Zborniku Svobodne Slovenije 1967 zapisal dr. Vojko Arko, ko je v spominih polkovnika Vladimirja Vauhnika Nevidna fronta prebral sicer v pomembni točki zgrešene podatke o minoritskem patru Placidu Corteseju (Cres, 1907–Trst, 1944) iz samostana sv. Antona v Padovi. Nato je še dodal: »Več kot dvajset let po Cortesejevi smrti se mi zdi prav, da vsaj nekdo, ki je z njim sodeloval, zapiše nekaj besed v spomin na moža, ki je padel samo zaradi nas in ki prav gotovo ne bi nikdar zašel v mrežo tajnih služb, če ne bi vojna vihra zanesla Slovencev v mesto svetega Antona.«

Reševalec Judov, spovednik, urednik

Ko se je takrat že upokoj...