Iz košarice sredi mize je vzela kos kruha in dejala, da je s celodnevnim delom zaslužila eno tako rezino. Nato je kruh lepo položila nazaj. Poslušalci pa, kot da je ne bi poslušali, v en glas, naj kruh, ki se ga je dotaknila, vendarle tudi poje. Vzela je tisto rezino in pristavila, da bi v tistih časih že nekdo drug hlastnil po njej.

Težko si je v današnjem zahodnem svetu, čeprav se hrana draži, zamišljati vrednost tiste rezine. Sploh ob količinah zavržene hrane. Kot je ob nedavnem svetovnem dnevu hrane objavil Statistični urad, povprečni Evropejec letno ustvari 70 kilogramov zavržkov, Slovenec 36. Skupaj smo Slovenci lani zavrgli 160 tisoč ton hrane.

A do kruha imamo, kot je pred nekaj leti pokazala javnomnenjska raziskava, Slovenci spoštljiv odnos. Živilo, ki praktično ne manjka v vsakodnevnem jedilniku in ima več simbolnih pomenov, cenimo kot vrednoto. O tem priča tudi dejstvo, da po njem še vedno zadiši iz domačih pečic in da njegove ostanke radi predelamo v...