Nekoč je veljajo, da te ljudje ocenjujejo po tem, s kom se družiš. To ne pomeni, da se zapiraš v svoj krog in se kot hudič križa ogibaš nekoga, ki se ga drži slab sloves. Pomeni samo, da se zavedaš dejstva, da če se družiš npr. s tatovi, imajo tudi tebe za tatu.

Zato velja, da se v sodobnih demokracijah vsi kot hudič križa izogibajo tesnemu druženju oz. sodelovanju s skrajnimi levičarskimi strankami, kot so npr. Die Linken v Nemčiji, ki se v programih istovetijo bodisi z internacionalnim ali z nacionalnim socializmom. Nikakor se ne smete dati zavesti levici naklonjenim medijem, ki fašiste in nacionalsocialiste rinejo na skrajno desno stran in s tem skušajo zakriti njihovo bližnje sorodstvo z internacionalnimi socialisti, komunisti oz. modernimi ekomarksisti ipd., katerih delovanje glorificirajo.

Da se SD preriva z Levico, kdo bo bolj butasto radikalen, mi je še nekako razumljivo, težko pa razumem, da povprečen levičar ne pokaže nikakršne intelektualne samostojnos...