Kot se spodobi za cerkvene glasbenike, smo srečanje pričeli s sveto mašo, ki jo je vodil p. Emil Križan OFMConv, sooblikovali pa smo jo vsi sodelujoči. Priložnostni zbor pod vodstvom Luke Štiftarja in vsi udeleženci smo ob orgelski spremljavi Luke Hrgarka skupaj prepevali koralni rekviem, saj smo sveto mašo darovali za vse pokojne cerkvene glasbenike. Rok Pogačnik nas je pri pridigi spodbudil, naj bo naša dejavna udeležba pri Kristusovi daritvi taka, da bomo peli skupaj z našimi brati in sestrami in vstopali v tisto liturgijo, ki bo ena sama ljubezen, lepota in večna sreča.

Na predavanjih, ki sta sledili, smo razmišljali o mašnih pesmih. Zgodovinsko orisano predavanje Mateja Podstenška je bilo osredotočeno na zgodovino in razvoj mašnih pesmi na Slovenskem, pri čemer je predavatelj omenil, da začetki slovenske cerkvene pesmi segajo že v srednji vek. Najstarejšo zapisano slovensko pesem namreč najdemo v Stiškem rokopisu iz leta 1428 (velikonočna pesem Nas gospud ye od smerti stwal). V nadaljevanju je predavatelj predstavil nekaj pesmaric, med katerimi velja še posebej izpostaviti prvo slovensko pesmarico, Trubarjev Catechismus, ki vsebuje šest pesmi z notnimi zapisi, ter prvo slovensko katoliško pesmarico Catholish Kershanskiga Vuka Peissme gornjegrajskega župnika Ahacija Stržinarja, ki med drugim vsebuje tudi prvo mašno pesem.

Cecilija Oblonšek je svoje predavanje usmerila bolj v današnji čas ter konkretne probleme, s katerimi se cerkveni glasbeniki soočamo. Spregovorila nam je o pomembnosti ustreznih mašnih pesmi, pri čemer je posebej poudarila, da pravzaprav nismo mi tisti, ki izbiramo pesmi, temveč nam jih liturgija sama predpisuje. Zavedati se moramo, da vsaka pesem ni primerna za izvajanje pri bogoslužju, lahko pa po vzoru liturgičnih besedil poiščemo ustrezne kitice mašnih pesmi. Vseeno le-te ne smejo nadomestiti mašnega ordinarija. Poudarila je še, da ni prav, da glasba pri bogoslužju predstavlja vlogo okraska, temveč mora biti del bogoslužja, pri njej pa mora aktivno sodelovati tudi občestvo.

Nismo mi tisti, ki izbiramo pesmi, temveč nam jih liturgija sama predpisuje.

V drugem delu srečanja smo udeleženci lahko izbirali med tremi delavnicami, ki so jih vodili Matej Podstenšek (delavnica za organiste), Cecilija Oblonšek (izzivi »mladinske« liturgične glasbe) ter skladatelj in zborovodja Marjan Grdadolnik (zbor, pevci in občestvo – možnosti izvajanja speva med berili). Pri vseh treh delavnicah smo udeleženci skupaj z voditelji razpravljali o aktualnih problemih, s katerimi se soočamo, ter skupaj iskali možne rešitve in priložnosti.

Pri okrogli mizi, ki jo je sooblikovalo Slovensko Cecilijino društvo v sklopu sinodalnih srečanj glasbenikov pod geslom Glasbeniki vseh župnij – srečajmo se, se je Cecilija Oblonšek pogovarjala s štirimi gosti: Urbanom Šifrarjem, Blažem Podobnikom, Tadejem Vindišem in Jakobom Piletičem. Čeprav delujejo vsak na svojem področju in v različnih glasbenih zvrsteh, jih povezuje bogoslužje, kjer jih med drugim nagovarja tudi glasba. Spregovorili so o svojih izkušnjah s področja cerkvene glasbe ter o izzivih, s katerimi se soočajo. Sledila je razprava, v katero so se vključili tudi udeleženci.

Srečanje smo sklenili z obhajanjem slovesnih pétih večernic, s katerimi smo vstopili v začetek adventa.

Tovrstna srečanja niso koristna le zaradi bogate vsebine, ki nam jo nudijo, temveč tudi zaradi družabnega dela, sproščenega klepeta za omizji, medsebojnega povezovanja ter izmenjavanja izkušenj. Vabljeni, da se nam naslednjič pridružite.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (6/2022).