Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Simon Milač

Za vas piše:
Tine Golež
Objava: 12. 10. 2022 / 09:51
Oznake: Kultura, Zgodovina
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 12.10.2022 / 09:53

Simon Milač

Simon Milač
Del dopisnice iz zapora. Le bratrančeva žena Jerica je pisala zaporniku. Med deli usmiljenja je tudi »jetnike reševati«. Vselej jetnika ne moremo rešiti okov, a za reševanje pred obupom je tudi dopisnica več kot rešilna bilka; je upanje na dan, ko se bodo
Tudi njegovo ustvarjalnost je zavrl povojni zapor.

Valentin Milač je živel na Lužah v župniji Šenčur. Imel je več otrok, tudi Janeza (1849) in Aleša (1852). Janez je imel sina Ivana (1884), ki je kot bajtarski otrok prišel vse do mesta okrajnega glavarja. (O njem lahko precej preberemo v knjigi, ki jo je napisal M. Milač: Kdo solze naše posuši.) Aleš pa se je poročil v župnijo Leše, ki ni daleč od Tržiča. Njegov sin Simon je bil rojen točno pred 125 leti (1897).

Od rojstva do konca druge svetovne vojne

Ivan je bil prvi Milač, ki je študiral, tako da je bil neke vrste zgled 13 let mlajšemu bratrancu. Tudi Simon se je odločil za gimnazijo, žal pa jo je moral v šestem razredu zapustiti zaradi prve svetovne vojne. Ranjen sicer ni bil, mu je pa precej oslabel vid. Kljub temu je na ljubljanski univerzi doštudiral zgodovino in geografijo. Po zgledu starejšega bratranca je tudi on dejavno sodeloval v Katoliškem akademskem društvu Danica.

Tedanji srednješolski profesorji si niso izbirali šol, saj jih...

Prispevek je dostopen samo na naročnike Družine.

Nazaj na vrh