Če nas kako trgovsko podjetje prizadene z ideološkimi propagandnimi oglasi ali izjavami, nas to lahko spodbudi tudi k bojkotiranju njegovih artiklov, obenem pa vseeno nimamo težav priznati, da so ti kvalitetni (v primeru, da imamo z njimi takšne izkušnje, seveda). Kvaliteta izdelkov je za nas postranskega pomena v primerjavi s središčnimi etičnimi vrednotami, ki jih prizadene, denimo, propagandno potvarjanje zgodovinske resničnosti ali vsiljevanje nesprejmljivih življenjskih slogov, kar največkrat vključuje tudi napadalno kritiko naših temeljnih prepričanj. Precej težavneje pa je, kadar gre za umetnine umetnika, ki živi etično problematično, nizkotno nastopa v javnosti ali celo opravlja umazane propagandne posle za politična in parapolitična ozadja. V zadnjem času smo lahko spet brali, da je treba med umetnikom in umetnino razlikovati; s tem se globoko strinjam, mislim celo, da je v nekem smislu prava umetnikova avtobiografija njegovo delo – a o teh stvareh je treba reči še kaj nata...