V Slomškovih časih ni kosil covid-19, ampak so tudi naše dežele kakor vso Evropo pokončevale črne koze, danes izkoreninjena nalezljiva smrtna bolezen, in to prav zaradi obveznega cepljenja vsega prebivalstva. Slomšek se je v vzgojni knjigi Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842) odločno in jasno utemeljeno ne samo teološko, ampak tudi epidemiološko odločno zoperstavil zoper hujskače proti cepljenju, ki jih je poimenoval »rokomavžarje«, celo z asociacijo na osebne koristi (korupcijo?!), in prijazno vabil s strokovnim utemeljevanjem tudi preproste ljudi k cepljenju otrok. Vsaka podobnost z današnjim časom bi bila morda lahko naključna, če ne bi šlo kar za sledi našega tolikokrat samouničevalnega razmišljanja. Zato povabljeni, da v obliki samoizpraševanja preberete Slomškovo stališče o cepljenju. Kajti Anton Martin Slomšek je dejansko človek za vse čase. Tako so namreč poimenovali sv. Tomaža Moora. Jezik besedila ni povsem enak današnjemu, zato vam besedilo predstavljamo v obliki kritičnega prepisa s tem, da so sodobne, za snov pomembne besede ali njih deli v oglatem oklepaju. Sladokusci in specialisti pa vabljeni k branju faksimila, a z napotkom, da ob občudovanju jezika ne prezrejo za sodobnost pomembnih misli. V slovarček si zapišimo: osepence = črne koze; nastavljati = cepiti (kot nastavimo vršiček z vejico, da cepimo jablano). Jože Faganel