Mogočno je zadonela vstopna pesem Zlatomašnik bod' pozdravljen, ko je pred daritveni oltar stopil zlatomašnik v spremstvu domačega župnika Marka Mohorja Stegnarja in ministrantov. »Tu se je vedno veliko in lepo pelo ...« je poudaril zlatomašnik in dodal, da mu je bivanje v dolini Šmarski bilo v veliko veselje, saj »sem poskušal deliti ljubezen vsem in vi ste mi ljubezen vračali«. Petdeset čudovitih let njegovega duhovništva bi, kot pravi zlatomašnik, ozaljšal s petimi zlatimi medaljami, ki bi jih podelil: najprej Bogu za vztrajnost in razločen klic v duhovništvo, drugo bi podelil Mariji, saj ga je še kot nerojenega mama zaupala Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani. Tretjo medaljo bi podelil gibanju Marijino delo, kjer je utrjeval svoje poslanstvo, četrta medalja bi pripadala družini; tako rodni – verni mami ter pokončnemu očetu, kakor tudi stanovski, ter zadnjo peto bi podelil škofu, saj mu je vseskozi zaupal župnije, kjer so živeli čudoviti in plemeniti ljudje, otroci in mladi...