Kot mlada raziskovalka sem prebrala domala vse Trstenjakove knjige, najgloblji pečat je v meni pustila Človek, končno in neskončno bitje. Ovedla sem se, da je cilj prizadevanja vsake znanosti človek sam in je hkrati tudi edino merilo vseh rezultatov, česar med študijem nihče ni posebej poudaril.

Podobno kot Trstenjakova dela so se me dotaknila tudi dela Zygmunta Baumana, ki je prvi opazil, da se še nihče v sociologiji ni vprašal po vzrokih holokavsta. Kako je mogoče, da je 20. stole...