Pred 240 leti (8. junija 1783) se je iz razpok ob stičišču evrazijske in severnoameriške tektonske plošče na jugu Islandije začel valiti dim. Za otok, ki leži nad srednjeatlantskim podmorskim grebenom, tak pojav ni nič nenavadnega. A bruhanje iz razpoke Laki in ognjenika Grimsvötn se je nadaljevalo vse do začetka februarja naslednjega leta in je korenito spremenilo življenje večjemu delu sveta.

Islandija je velika za pet Slovenij in ima približno 375.000 prebivalcev, ki so večinoma potomci Vikingov in Keltov. Največ jih živi v glavnem mestu Reykjavik in v naseljih ob obali, ki so med seboj povezana s 1.337 kilometrov dolgo krožno cesto. Islandci za potovanja uporabljajo tudi ladje in letala, na otoku pa ni železnice.

Vročina na daljnem severu

Notranjost Islandije je skoraj neposeljena. Dobrih dvajset odstotkov ozemlja pokrivajo pašniki in travniki, drugo je nerodoviten svet. Na desetini otoka pa se razprostirajo ledeniki. Iz njih tečejo reke, ki so za...