Pred dobrim tednom se je po daljši bolezni na Trsteniku pri Kranju poslovil eden izmed sodobnih slovenskih čedermacev, salezijanski duhovnik Ivo Miklavc, ki je s svojim delovanjem sooblikoval življenje slovenskega jezika in slovenske skupnosti v Italiji. Po dobrih 30 letih delovanja v Ankaranu, kjer je bil med pobudniki in organizatorji gradnje nove cerkve sv. Nikolaja nad Ankaranom, je l. 2000 prevzel župnijo sv. Andreja v Trebčah pri Trstu. Od 80. let dalje je vsako poletje prevzel duhovno oskrbo tržaškega dela slovenske zamejske skavtske organizacije in kot izkušen alpinist tržaški slovenski mladini skozi fizične napore in lepoto gora v slovenski besedi razkrival moč besede in izzive življenja. Verjetno je prav na teh poteh srečal Salvatoreja Venosija, kulturnega in političnega delavca, ki si je v Kanalski dolini dobra štiri desetletja prizadeval za organizirano delovanje tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Beseda je dala besedo in rodilo se je posebno prijateljstvo, zavolj...