Goran in Zoran Dragić; Peter, Cene, Domen in Nika Prevc; Anamarija in Janez Lampič; Jan in Teja Oblak. Podobnih parov (ali celo četverčkov) odličnih športnikov, ki so zrasli v isti družini, bi verjetno lahko naštel še nekaj. In če k temu dodamo še dejstvo, da sta tudi očeta najboljšega slovenskega košarkarja Luke Dončića in našega najboljšega hokejista Anžeta Kopitarja nekoč bila športnika, zdaj pa sta trenerja, vidimo, da so slovenske družine plodna tla za razvoj vrhunskih športnikov. Jabolko pač ne pade daleč od drevesa, in če je jabolk na jablani več, lahko hitro pridemo do (skakalne) reprezentance.

A šport gojimo tudi v družinah, iz katerih nikoli ne bo vzniknila nova Janja Garnbret ali novi Tadej Pogačar. Ko so nekoč športnega psihologa dr. Mateja Tušaka vprašali, ali naj starši spodbujajo otroke, da se ukvarjajo s športom, jim je odvrnil pritrdilno, dodal pa, da to velja predvsem, če želijo, da bi se njihov otrok gibal, se naučil vztrajnosti, postavljanja ciljev, spr...