Moški samostalnik za svatbo (gr. gámos) vključuje tudi poročno slavje in poročno pogostitev. Svatba, ki se je udeleži Jezus s svojo materjo in prvimi učenci, je podoba eshatološkega slavja, ki je opisano v Mt 22,2-10 in Raz 19,7-9 in na katero smo milostno povabljeni: »Blagor njim, ki so povabljeni na Jagnjetovo poročno gostijo!« Rekel mi je še: »To so resnične Božje besede« (Raz 19,9). Celotno življenje je priprava na to večno liturgijo, ki smo je deležni pri vsaki evharistiji – Jagnjetovi svatbi, obenem pa smo poklicani, da kot zaročenka, ki čaka svojega zaročenca (Vp 3,1-5), živimo ta čas v nenehni čuječnosti (Lk 12,36), v ponižnosti (Lk 14,8) ter v sprejemajoči drži, da bi ne spregledali Ženina, ki prihaja (Raz 19,7). Svatba v Kani je tudi podoba nerazdružljive celote med Kristusom (Ženinom) in Cerkvijo (nevesto), ki prek Jagnjetove daritve na križu ter prihodom Svetega Duha postaneta nerazvezna celota. Res, ta svatbena skrivnost je velika (Ef 5,32).