Naši misijonarji in misijonarke za premagovanje podobnih razdalj potrebujejo bistveno več ur, včasih celo dni. Tone Kerin, ki deluje na Madagaskarju, na primer pravi, da za 160 kilometrov včasih porabi tudi tri dni. To je polovica razdalje med Goričkim in Piranom. Cestne razmere v odročnih krajih Afrike, Azije ali Južne Amerike so pač take, da nikoli ne veš, kakšne ovire te lahko presenetijo na poti do končnega cilja.

Ko se vozimo po naši deželi, se nemalokrat ujamemo v spiralo negodovanja, kako slabo urejene so naše ceste in se sprašujemo, kdaj bodo že popravili določen odsek. A predstavljajte si, da bi na poti z Goričkega do Pirana, kjer si denimo želite poletne osvežitve v morju, kepice sladoleda ali duhovnega srečanja z Bogom v cerkvi sv. Jurija, naleteli na blatno in luknjasto cesto, preko katere na vsakih 200 metrov leži podrto drevo, po možnosti pa vam odpade še sprednje desno kolo, ker ste zapeljali v jarek. V takih okoliščinah za pot ne bi več potrebovali le treh...