Evropa se je znova zbudila v vojni. Uresničil se je črni scenarij ukrajinske krize, Rusija je sprožila široko vojaško operacijo in iz več smeri napadla Ukrajino. Od 24. februarja nas spremljajo podobe spopadov eksplozij, reke beguncev, ranjenih in mrtvih civilistov. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo te številke, se proti Kijevu vije 64 km dolga kolona ruskih vojaških vozil, srditi spopadi potekajo za drugo največje mesto Harkov, na jugu pa so ruske enote obkolile Herson. Rusija kot formalni povod za napad omenja zaščito samooklicanih republik Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki ju je pred dnevi tudi uradno priznala. Predvsem evropska javnost osuplo spremlja dogajanje. Čeprav so zahodne varnostne službe opozarjale na množične priprave ruske vojske, so mnogi računali na diplomatsko rešitev ali na manjši, kirurški poseg. Zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver je v pogovoru z nami dejal, da čuti zaradi razvoja dogodkov globoko žalost, občutek nemoči in tudi jezo: »Navsez...