Najpomembnejši verski prazniki, med katere nedvomno sodi velika noč, so bili že od nekdaj priložnost tudi za pogled v prihodnost, ko so si ljudje radi izrekli voščila in dobre želje. Nekdaj so si čestitali izključno ustno, mnogo kasneje pa tudi pisno. Oba načina sta se s tehnološkim razvojem in novimi navadami spremenila in marsikje žal tudi že izginjata. Stare voščilnice, ki so jih v določeni meri ohranili zavzeti zbiralci in nekatere institucije, zato predstavljajo še toliko pomembnejši dokument narodnih običajev in dediščine, ki jo ob letošnji veliki noči morda lahko znova obudimo tudi sami.

Od križanega Jezusa do piščancev

Kot piše Damjan J. Ovsec v knjigi Praznovanje pomladi in velike noči (Modrijan, 2010), poznamo velikonočne voščilnice dveh vrst: takšne s cerkveno oziroma z religiozno motiviko in druge s posvetno vsebino. Prve največkrat prikazujejo zadnjo večerjo, križanje, objokovanje mrtvega Kristusa, njegov vnebohod in velikonočno jagn...