Ni človeka, ki v sebi ne bi nosil votline, v kateri se zdi, da kraljuje tema. To je votlina praznine, občutkov negotovosti, spraševanja, nemoči, hrepenenja in občutka, da nekaj manjka.

In temu svetu je po grehu dejansko nekaj zmanjkalo. V srcu človeka je zazevala praznina, ker je umanjkal temeljni odnos, iz katerega je človek rojen, v katerem živi in v katerega se vrača – odnos z Očetom. Ta človekov nemir, ki ga je greh povzročil in ki ga človek poskuša »pomiriti« s tisoč in eno lučko, telefonskimi klici, prijatelji in aktivnostmi, je ostajal brez odgovora. Potreben je bil Sin.

Sveti Trojici, v kateri vse tri Božje osebe živijo polnost občestva, v začetku ni manjkalo ničesar. Toda ljubezen vedno želi ljubiti naprej. Lahko bi rekli, da je tudi Bog hrepenel po tem, da bi nekoga ljubil, in iz tega Božjega hrepenenja je nastal človek. Z edinim namenom, da bi bil deležen polnosti Ljubezni. Toda prekanjena kača je iz zavisti povzročila prekinitev tega odnosa in tudi v...