V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog (Jn 1,1).

Beseda se že sama po sebi želi razodeti drugemu, sicer ne bi bila beseda temveč molk. Gospod ljubezni, ki je ta Beseda, v kateri je vsa potrebna luč ljudi, sestopi na svet v popolnem zunanjem molku in sredi noči. Molk ponazarja človekovo nesposobnost odgovarjanja na klic Ljubezni, noč pa je posledica »gluhonemosti«, saj brez odnosa vse tiči v temi praznine in brezupa. V to stanje sestopi Beseda življenja in prav zato, ker v sebi nosi vse, lahko vstopi tiho in nežno, da jo tako zasliši samo tisti, ki ni zaseden z brezštevilnimi načrti za svoje življenje.

Ta Beseda se razodene kot Sin: Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govóril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovóril po Sinu (Heb 1,1). Torej je nekje Oče, ki je zato, da bi rešil sužnja, daroval Sina. 

Torej je nekje Oče, ki je zato, da bi rešil sužnja, daroval Sina.

In ta Sin je v podobi otroka sestopil kot jagnje med volkove, sprejel nase ugrize in strup »škripanja z zobmi« tolikih »Herodov« današnjega časa in na križu vse zlo preoblikoval v dar ljubezni. To je lahko storil samo on. Zato so jasli tudi že grob, kajti ljubiti danes pomeni postati hrana za druge. Da pa hrana postane učinkovita, mora biti zmleta z zobmi. Tako je Oče v svoj čudoviti načrt odrešenja že vključil grešne zobe človeštva, ki kažejo karakter volkov. Sin pa ostaja do konca sin, torej Jagnje, s tem pa izpriča, da je zmaga samo v daritvi in izročitvi. Ni je močnejše sile, kot je daritev Ljubezni.

Sin pa ostaja do konca sin, torej Jagnje, s tem pa izpriča, da je zmaga samo v daritvi in izročitvi. Ni je močnejše sile, kot je daritev Ljubezni.

Ko torej tega Otroka sprejmemo ne samo v naročje, ampak smo pri krstu oblečeni vanj, postanemo tudi mi sinovi in vstopimo na odprto pot svobodne podaritve, ki ne pozna ogroženosti zase. Postanemo otroci luči in jasnine, otroci Besede in dialoga ter tako postanemo osebe, ki znajo stopati v odnose, ki že tukaj gradijo občestvo Cerkve, torej občestvo upanja, ljubezni, topline. 

Postanemo otroci luči in jasnine, otroci Besede in dialoga ter tako postanemo osebe, ki znajo stopati v odnose, ki že tukaj gradijo občestvo Cerkve, torej občestvo upanja, ljubezni, topline.

Sveto leto, ki ga te dni začenjamo z odprtjem svetih vrat, nas kliče, da tudi sami ponovno vstopimo skozi »sveta vrata« Kristusa ter tako vse svoje življenje spremenimo v eno samo sveto leto upanja in usmiljenja za drugega.

Anja Kastelic je Bogu posvečena sestra, 
odgovorna za skupnost Na tvojo Besedo.