Na koledarju cerkvenega leta se zvrsti ducat Marijinih praznikov, kar trije se zgostijo v avgustu: začne se s porcijunkulo, asiško zgodbo odpustkov in Božjega usmiljenja, tri dni zatem je Marija Snežna, spomin na legendo, ko je sredi poletne vročine padel sneg v Rimu in je na tistem mestu nastala ena najlepših cerkva, Santa Maria Maggiore, vrhunec pa je Marijino vnebovzetje, dan romanj, molitve, posvetitve – in upanja. Čeprav veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, prve omembe praznika na Vzhodu segajo v 4. stoletje, je versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele papež Pij XII. leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu, od mogočnih katedral do vaških in božjepotnih cerkvic, izpričujejo večstoletno vero, da je Božja Mati vzeta v nebo; pri Slovencih pa je že sam sprejem krščanstva povezan s to versko resnico, namreč prva cerkev med pokristjanjenimi Slovenci na Koroškem, Gospa Sveta, je posvečena prav Mariji Vn...