Čez palec sem izračunal, da sem v zadnjih triintridesetih letih, odkar sem nedeljnik, obiskal vsaj dva tisoč maš. Od tega je bilo največ štirideset maš po starem. Te mašne daritve predstavljajo torej največ dva odstotka vseh, pri katerih sem v življenju bil. Sem zaradi tega rušitelj cerkvene edinosti? Sem pohujševal male v Cerkvi na Slovenskem? 16. julija izdani motuproprij papeža Frančiška Traditionis custodes oziroma Varuhi izročila mi kot še vsaj nekaj milijonom katoličanov posredno očita prav to.

Iskreno rečeno, ne verjamem, da se je Frančišek posebej ukvarjal z menoj ali s tistimi, ki kot jaz občasno zaidejo k maši po starem. Bolj žalostno je, da so precej nevednosti glede misala Janeza XXIII. in skupnosti, ki ga imajo v časteh, pokazali tisti, ki so papežu pomagali pisati dokument. Rekel bi celo, da sta bila prav nevednost in nezanimanje njihovi glavni orožji, saj lahko tam, kjer ni vednosti in zanimanja, cvetijo predsodki.

Ureditev, kot jo predpisuje motup...