Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zakaj ne smemo več brati prošenj?

Za vas piše:
Stanislav Lipovšek
Objava: 16. 11. 2022 / 07:59
Oznake: Cerkev, Maša, Vera
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 16.11.2022 / 13:12
Zakaj ne smemo več brati prošenj?
Fotografija je simbolična. FOTO: Unsplash

Zakaj ne smemo več brati prošenj?

V naši župniji je župnik pred dobrim letom ukinil branje prošenj vernikov pri maši. Zanima me, zakaj je to naredil, ali res ni treba brati prošenj? To je ena od redkih priložnosti pri maši, da laiki lahko sodelujemo in nekaj na glas povemo.

Spoštovana gospa Jelena! Hvala za zelo aktualno vprašanje! Niste edini, ki »imate težave« s sodelovanjem vernikov pri prošnjah za vse potrebe pri maši. Letos mineva že 60 let, odkar se je začel 2. vatikanski koncil, ki je znova uvedel to starodavno molitev, ki se je ohranila pri bogoslužju vzhodnih cerkva; v Katoliški cerkvi pa smo jo ohranili le pri bogoslužju na veliki petek.

Božji Duh, ki je na 2. vat. koncilu navdihoval prenovo bogoslužja in s tem tudi prenovo verskega življenja, je usmerjal koncilske očete, da so znova uvedli prošnje vernikov, ker so dobro čutili, da verniki prav s to molitvijo konkretno odgovarjajo na oznanjeno Božjo besedo in uresničujejo skupno ali krstno duhovništvo. Tako smo v 53. členu Konstitucije o sv. bogoslužju, ki znova uvaja prošnje za vse potrebe, v Splošni ureditvi rimskega misala in še v vrsti drugih navodil pokoncilske liturgične zakonodaje dobili veliko navodil in spodbud, da bo sveto bogoslužje v čim večji meri postajalo vrhunec in v...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh