Reforme Marije Terezije (1713–1780), dejansko cesarjeve soproge in ne cesarice, praviloma povezujemo z modernizacijo in napredkom, v zgodovinski percepciji pa se ne omejujejo le na njeno štiridesetletno vladavino (1740–1780). Na eni strani zajemajo znatno širši časovni lok, medtem ko so na drugi povezane z utemeljitvijo številnih novodobnih institucij, procesov, mehanizmov in pridobitev nasploh. Poleg reform v upravi, šolstvu, vojski in drugih sferah, kjer je šlo za neposredno poseganje države v javno in zasebno življenje, je imela terezijanska država nemajhen vpliv tudi na cerkvenem področju. Terezijanske cerkvenoupravne reforme so navsezadnje močno zaznamovale občutek skupne slovenske identitete, za današnjo vključenost Prekmurcev v slovenski narod pa so pomenile sploh nujni pogoj.

Konec oglejskega patriarhata

Začetek terezijanskih reform v cerkveni upravi sega v leto 1751, ko je papež na pritisk dunajskega dvora ukinil oglejski patriarhat, najstarejšo in po...