Zapri
Iskanje

Žareče ognjišče

Za vas piše:
Marjan Pogačnik
Objava: 22. 06. 2022 / 00:12
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.06.2022 / 00:19
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Žareče ognjišče

Žareče ognjišče
Marjan Pogačnik, urednik rubrik Svet in Duhovnost. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida
Žareče ognjišče ljubezni. Tako je sv. Jedrt (Gertruda) iz Helfte (13. stol.) poimenovala Jezusa in njegovo srce, njeno poimenovanje pa je našlo mesto med vzkliki v litanijah.

Pri Jezusu, v središču njegove osebnosti, ni hladu in ravnodušnosti, je le ljubezen, in to goreča. Sama jo je izkusila v mističnih izkušnjah, popisanih v delu Glasnik Božje ljubezni. Tam med drugim pripoveduje, kako ji je bilo kot eni redkih izbrank v zgodovini krščanstva, ki je bila deležna Jezusovega prikazovanja, dano – podobno kot apostolu Janezu pri zadnji večerji – počivati na Učiteljevih prsih in poslušati bitje Jezusovega srca.

Napolnjena je bila z izjemno blaženostjo, do te mere, da je prav tako v videnju apostola Janeza radovedno in začudeno vprašala: »Kako to, da ti, ki si prvi počival na Kristusovih prsih, nisi v evangeliju ničesar povedal o bitju Kristusovega srca?« Sv. Janez ji je v videnju med drugim odgovoril, da je »blaga zgovornost bitja Jezusovega srca pridržana za poslednje čase, da se ostareli in otopeli svet ogreje v ljubezni svojega Boga«.

Motiv ognja najdemo tudi v enem najbolj znanih Jezusovih prikazanj v zgodovini, in sicer redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque v Paray-le-Monialu v Franciji v 17. stol. Mistikinja je v enem od prikazovanj videla Gospoda na križu, ki je »sijal v slavi, pet ran je kakor pet sonc, srčna rana pa kakor goreče ognjišče«. Jezus ji je povedal, da je njegovo srce razvneto od ljubezni do ljudi in posebej do nje ter da ne more več zadrževati plamenov svoje goreče ljubezni.

Prvi, za katere si Jezus želi gorečega srca, so duhovniki in njemu posvečeni. Apostola Petra, preden ga je naredil za ribiča ljudi in mu zapustil svojo barko, ni spraševal po njegovih kompetencah, spretnostih in dotedanjih izkušnjah, zanimalo ga je le: »Ali me ljubiš?«

Zasebna razodetja ne prinašajo revolucionarnih novosti, pač pa le potrjujejo osrednje svetopisemsko sporočilo, da ima Bog srce – za vsakogar. V Stari zavezi so nam denimo preroki, zlasti Jeremija, Ezekiel in Izaija, zapustili pričevanja o Božji ljubezni, ki je ne doseže najstrastnejši ljubimec, v novi številki revije Božje okolje piše s. Snežna Večko. V Novi zavezi Kristus kot ultimativni dokaz svoje ljubezni pusti, da njegovo srce prebodejo. »Glej to srce, ki je tako ljubilo ljudi, da ni ničesar pridržalo zase ter se je izčrpalo in použilo v pričevanju svoje ljubezni ljudem,« je Jezus dejal sv. Marjeti Mariji.

Ljubezen je lahko le vzajemna. Vedno išče odgovor druge strani. Ko sv. Marjeto Marijo prosi za sveto uro vsak četrtek v trenutku svojega getsemanija, jo prosi za družbo, podporo, prijateljstvo. Njej tudi potarna, da v zameno za svojo ljubezen prejema le ravnodušnost in nehvaležnost. To tožbo so slišali v 17. stoletju, nemara pa velja tudi za danes, ko se vsaj v zahodnem svetu zdi, da Boga dvomljivo ali ravnodušno postavljamo ob stran, tudi verniki pa dostikrat ostajamo »na varni razdalji«.

Prvi, za katere si Jezus želi gorečega srca, so duhovniki in njemu posvečeni. Apostola Petra, preden ga je naredil za ribiča ljudi in mu zapustil svojo barko, ni spraševal po njegovih kompetencah, spretnostih in dotedanjih izkušnjah, zanimalo ga je le: »Ali me ljubiš?« Ob duhovniških posvečenjih tako lahko molimo, da bi na to vprašanje pritrdilno duhovniki odgovarjali z vsem bitjem – da bi bili duhovniki po Kristusovem srcu.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh