Zapri
Iskanje

Ženska? Kristjan? Desničar?

Za vas piše:
Ožbej Peterle
Objava: 21. 09. 2022 / 13:17
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.09.2022 / 12:42
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Ženska? Kristjan? Desničar?

Ženska? Kristjan? Desničar?
Avtor komentarja je Ožbej Peterle. FOTO: Arhiv oddaje Reflektor
Mesec dni pred volitvami predsednika republike se danes tudi uradno začenja volilna kampanja. Predsedniški kandidati bodo lahko volivce nagovarjali vse do 21. oktobra do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.

V ZDA se je desetletja ugibalo, iz katere »marginalne skupine« – da, narekovaji so namerni – se bo prvi povzpel na najpomembnejšo demokratično izvoljivo funkcijo na svetu – na funkcijo predsednika ZDA. Bo prva ženska? Bo prvi temnopolt? Bo prvi Jud? Mimogrede, žensk je v ZDA približno polovica prebivalstva, temnopoltih 12 % in Judov je 2 %. Vprašanje ni nikakor iz trte izvito. Namreč, prvi, ki je prekinil dominacijo WASP-ovcev (white-anglo-saxon-protestant), je bil šele 34. predsednik po vrsti – katoličan John F. Kennedy. V več kot 230 letih ameriške demokracije samo trije od 45 predsednikov ne spadajo v kategorijo WASP: JFK, Joe Biden (katoličan) in temnopolti Barack Obama, ki je leta 2008 tudi razrešil uvodno vprašanje.

Med drugim bomo prvič izvolili predsednika, ki ni opravljal funkcij v nekdanjem nedemokratičnem sistemu.

V Sloveniji izhajajo vsi predsedniki republike iz zelo podobnega bazena. Milan Kučan, Janez Drnovšek, Danilo Türk in Borut Pahor so moški leve provenience, ateisti. Dvomim, da se je na stara leta Kučanu in Türku prikazala medžugorska Marija, ju vodila za roko do kardinala Rodeta, ki jima je nežno, a graciozno, kot zna le on, potopil glavo v reki Jordan.

Mimogrede, v Sloveniji je delež žensk, ne boste verjeli, ravno tolikšen kot v ZDA, približno polovičen. Kristjanov je za polovico več od polovice in desničarjev nekaj manj od polovice prebivalstva. A iz teh »marginalnih skupin« – da, narekovaji so namerni – predsednika republike še ni bilo. Od »marginalcev« je bil do sedaj še najbližje katoličan Marjan Šarec, ko so mu za zmago leta 2017 v drugem krogu zmanjkali le trije odstotki glasov. Ženski Barbari Brezigar jih je leta 2002 zmanjkalo sedem, Lojzetu Peterletu, katoličanu in desničarju, leta 2007 pa osemnajst.

Na letošnjih volitvah se zna zgoditi sprememba. Med drugim bomo prvič izvolili predsednika, ki ni opravljal funkcij v nekdanjem nedemokratičnem sistemu. Če ostanemo popolnoma zvesti preteklim volitvam in bazenu, iz katerih so doslej izhajali predsedniki, imata največ možnosti za zmago Milan Brglez, če se bo odločil za kandidaturo, in Vladimir Prebilič. A pustimo se presenetiti. Mogoče pa se bomo tokrat znali odločati glede na kvaliteto posameznika in ne bomo obremenjeni z etiketami?

Glede na najglasnejše nasprotnike sedanjega predsednika lahko ugotovimo, da je očitno naredil tudi nekaj stvari prav.

Dovolite mi še nekaj besed o odhajajočem predsedniku Pahorju. Mislim, da ga bo zgodovina ocenila pozitivno. Med dosedanjimi predsedniki je bil nedvomno on tisti, ki se je najbolj trudil biti predsednik vseh Slovencev. Pahor je imel v dveh mandatih več takšnih in drugačnih zdrsov, a delovanje v smeri narodne pomiritve in aktivna mednarodna vloga, ki jo je igral predvsem v odnosu do Italije in Zahodnega Balkana, bo nekaj, kar bo predstavljalo izziv njegovemu nasledniku oziroma naslednici. Ne nazadnje pa, F. D. Roosevelt je rekel, naj ga ne sodijo po dosežkih, ampak po nasprotnikih, ki si jih je ustvaril. Glede na najglasnejše nasprotnike sedanjega predsednika lahko ugotovimo, da je očitno naredil tudi nekaj stvari prav.

Komentar je objavljen v novi številki tednika Družina (38/2022).

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh