Zima je končno postregla s svojimi radostmi. Sneg je na okoliške bregove zvabil razposajene otroke in ni lepšega, kot sta otroški vrišč in smeh, ki se s pršičem kadita za po beli strmini drvečimi sanmi. V skrbi, da se v vrvežu ne pripeti nesreča, starši otroke opozarjamo na odgovornost, naj pazijo nase in na druge.

Ko smo že pri odgovornosti. Primerilo se nam je, da smo na družinsko sankaško odpravo na ne ravno najbližji breg v poplavi »nujne« opreme pozabili na bundo za najmlajšega. Hm, kdo je kriv? Oh, kako je krivdo laže prevaliti na drugega. Odgovornost nam namreč ni prirojena, piše Kristijan M. Lešnik. Razvija se ob opazovanju odraslih in njihovem prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja. Otrok se je uči ob soočanju s posledicami svojih ravnanj. Smisel vzgoje je vzgajati za odgovornost, boste brali v pogovoru s Sebastjanom Kristovičem.

O poklicanosti družine k vzgoji za odgovornost je govoril tudi papež Frančišek in se naslonil na Pavlove besede (Kol 3,20-...