Za seboj je puščala neizbrisno sled

Martin Lisec, predsednik slovenskega društva za logoterapijo Logos

Cvijeta Pahljina nam je s svojim prepričljivim zgledom in preprostim, a odločnim udejanjanjem logoterapevtskih načel v vsakdanjem življenju vedno znova dokazovala, da logoterapija ni, ne more in ne sme biti samo učenje. Vedno mora biti tudi način življenja. In ko se učenje in način življenja uglasita, ko teorija prepoji stopicanje krhke človekove eksistence po poteh vsakdanjosti, takrat se zavemo, da imamo pred seboj osebo, ki pušča sled. Taka oseba se nas vedno za vedno dotakne. V nas pusti neizbrisne stopinje svoje človeško minljive navzočnosti.

Ženska, zdravnica, psihiatrinja, predvsem pa logoterapevtka Cvijeta je s svojimi besedami, zgledom, milino in dobrohotnostjo zaznamovala mnoge: nekateri smo bili njeni študentje, uvedla nas je v Franklovo misel, pri njej smo študirali logoterapijo in eksistencialno analizo; drugi so bili nj...