Ivan Rebernik, upokojeni direktor vatikanske knjižnice in nekdanji veleposlanik

Domov je odšel miselni velikan. Dober, jasen in zame pomembna priča učlovečene Besede, poklon iz Jezusovih rok. Srečevala sva se od začetka, ko ga je papež Janez Pavel II. poklical v Rim, da prevzame mesto prefekta Kongregacije za vero. Prvo obdobje je živel v nemškem zavodu Tevtonik in vsak dan po kosilu je prišel še v knjižnico, ki sem jo – ob vatikanski knjižnici – vodil. Sedel je nasproti mene in sva govorila o vsem, predvsem pa o teoloških vprašanjih, o katerih je v tistem času najbolj intenzivno razmišljal in pisal. V njegovih besedah se je vedno izražala jasnost z dobroto. Vsak dan je pregledal dnevno časopisje, nove revije, zanimale so ga nove knjige – vse to sem mu vsak dan še pred prihodom pripravil na mizo.

Živo se spominjam po svoje najbolj ganljivega srečanja z njim. Bilo je v baziliki sv. Pavla, bil sem že veleposlanik, a na slavju nisem šel na rezervirane sedeže za di...